Evropska centralna banka na prelomnici. Vujčić: Imamo dve možnosti

Guverner hrvaške centralne banke in član Sveta guvernerjev Evropske centralne banke (ECB) Boris Vujčić je dejal, da mora biti ECB “zelo agilna in pozorna”, da bi cene ohranila pod nadzorom, saj iranska vojna približuje tveganje stagflacije, poroča Bloomberg.

Vujčić, ki bo 1. junija postal podpredsednik ECB, je povedal, da bodo člani Sveta verjetno kmalu izvedeli, ali bodo posledice spopadov zahtevale višje obrestne mere. Vendar je opozoril, da nedavni dogodki kažejo na vse večje nevarnosti povišane rasti cen življenjskih potrebščin, ki jo spremlja šibka gospodarska rast.

Poudaril je, da bodo naslednji koraki ECB usmerjeni v cilj, da se inflacija stabilizira pri dveh odstotkih na srednji rok. Čeprav počasnejša rast običajno pritiska na cene, “bomo morali izvajati politiko, ki bo inflacijo ohranila pri dveh odstotkih”, je navedel.

Več majhnih zvišanj ali večji skoki?

Vse več ekonomistov po pisanju Bloomberga meni, da je višanje obrestnih mer neizogibno. Prve korake ECB napovedujejo aprila ali junija.

Če se ECB odloči, da so potrebni višji stroški zadolževanja, Vujčić vidi dve možnosti: začeti zgodaj in izvajati zaporedna majhna zvišanja ali začeti nekoliko kasneje in zvišati v večjih skokih. “Bolje je začeti z manjšim gibom in nato slediti dogajanju,” je dejal. “Zaenkrat bi rekel, da je še prezgodaj za sklepanje, a kmalu bomo vedeli, ali bomo morali ukrepati ali ne,” je povedal.

“Ne mislim, da bi eno ali dve zvišanji močno škodovali gospodarstvu. Vprašati pa se morate, ali so potrebna ali ne, saj to po mnenju nekaterih tudi ne bi preveč koristilo gospodarstvu,” opozarja Vujčić.

Vujčić: Do aprila je še daleč

Predsedniki centralnih bank, vključno s predsednikom nemške Bundesbank Joachimom Nagelom, so nakazali, da bo morala ECB na seji o obrestnih merah naslednji mesec razmisliti o zvišanju stroškov zadolževanja, saj naraščajoči stroški energije začenjajo vplivati ​​na inflacijo.

Kot smo že poročali, nove projekcije ECB v osnovnem scenariju predvidevajo 2,6-odstotno rast cen življenjskih potrebščin v evrskem območju, kar je veliko več od pričakovanj. V ekstremnem primeru, ko bi motnje v oskrbi z nafto in zemeljskim plinom vztrajale, bi inflacija dosegla 6,3 odstotka.

A Vujčić za zdaj ostaja potrpežljiv. Do aprila je v današnjem svetu še daleč, do takrat se lahko še veliko spremeni, pravi. Ob tem še opozarja, da so razmere nekoliko drugačne od krize leta 2022, ko je ruska invazija na Ukrajino inflacijo poslala na rekordnih 10,6 odstotka. Čeprav so možnosti za sekundarne učinke zdaj manjše, je ECB v pripravljenosti, njegove besede še povzema Bloomberg.